V soboto ob 2h zjutri sem se vrnila iz počitnic. S fantom sva šla na Krf, za 10 dni. Se je nabralo kar nekaj materiala za izpovedati.
Prva zgodbica, ki je najbolj zaznamovala moje..najine počitnice, je zgodbica o gripi. Pujskovi gripi.
V četrtek smo z ladjo prispeli na Krf, vreme prijetno vroče, avtobus nas je hitro odpeljal do apartmajev, hitro dobimo ključe, s fantom hitro razpakirava in hitro do plaže. Nazaj do apartmaja se ustaviva še v svinjsko dragi trgovinici (en zavitek toast kruha, sir in 2 vodi= 10€..aleluja, da smo zvedeli za eno precej bolj poceni trgovinico...), si narediva večerjo in dan zaključiva z Welcom partyjem in preplesano nočjo v precej komercialni diskoteki (ampak imela sva se fajn).
Petek, sobota precej sproščena dneva. Plaža, špageti, odpravila sva se še do mesta Krf (sicer smo bili v mestecu Ipsos), popivala ga nisva, le zvečer sva si ob igranju kart na balkonu nalila sangrijo in uživala v toplem večernem vetriču. Pred spanjem pa še en đointek, da sva lepše zaspala.
Aja v soboto je bil Bovla party, ki ni bil ravno parti, ampak posedanje ob mizici in pripovedovanju šal (no večina nas je le poslušala in se smejala). Ostali so seveda obvezno vsak večer zapili v diskotekici, ampak jaz in moj fantič pač nisva taka.
Že v soboto pa se je moj fantič počutil nekoliko čudno. Ampak apetit je imel, diareje nobene, vročine tudi ne, utrujena sva bila itak oba, le v grlu ga je čudno žgečkalo..ampak pred spanjem mi ni želel dati lupčka za lahko noč, češ, da se boji, da je staknil kaj čudnega in da se ne bom nalezla. Si rečem okej (čeprav malce kislo) , ga pobožam in mirno zaspiva.
Nedelja.
Spet ne dobim lupčka za dobro jutro, ker je njegovo počutje bilo očitno slabše. Vseeno se odločiva, da se spet odpraviva v mesto Krf. Moj fantič je izgledal obupno in glede na dogajanje v svetu me je močno zaskrbelo in nežno (glede na to, da vem da ne mara bolnic..vedno pomislim, da bo isti kot moj dedi, ki ga ne spraviš do zdravnika, razen če ne pade skupaj. ah dedi :) ) sem ga probala prepričati, da bi šla v bolnico. Reče ne, na avtobusu pa si premisli in odpravila sva se do bolnice. Imela sva grozen zemljevid in naredila sva grozen krog preden sva jo našla (seveda sem imela slabo vest, ker vem da ga je pot tudi groozno izčrpala..no, ampak zdaj ni bil moj čas, da mu tožim).
V bolnici mu glede na situacijo dajo masko in ga že na hodniku stigmatizirajo, da so ja vsi delali kroge okoli naju in na naju kazali s prstom.. res, kar jezen rataš na vse ljudi, ki si to drznejo in moji živci so bili že precej na koncu..
Kakorkoli, 5 ur sva čakala na rezultate krvi. Utrudljivih 5 ur - ker pač vsi vemo, kako te bolnica "začara" da si še bolj bolan (ne vem čemu to pripisati, ampak stvar je taka, da je vonj neprijeten, sedeži in zatohel zrak pa neudobni).
Rezultati. Zdravnica pravi, da ima virusno obolenje. Raziskava za ugotovitev, če ima prašičjo gripo je draga in je ceneje, če mu samo predpiše tamiflu, ker ob tem, da ima NEKO virusno obolenje in ob tem, kar razsaja po svetu, je MOŽNO, da ima prašičjo gripo. Itak jim ne moreš nič.. Greva domov.
Fantič se odpravi spat, jaz pa čakam vodiča da mu sporočim "the good" news. Povem mu vso situacijo, omenim še, da se jaz počutim čisto okej. Vodič kliče naprej modela, ki je v pristanišču razdelil vse skupine po svojih avtobusih in model popeni, kaj to pomeni "MOGOČE gripa" in če ja, kako ga je lahko spustila iz bolnice. Zmenimo se, da se bo model naslednje jutro odpravil sam do te bolnice in pač ugotovil kaj je na stvari.
Ponedeljek zjutraj. Moj fantič je bil videti res dobro, kar se je modelu zdelo zelo čudno. Fantič si izmeri še vročino..samo 37,5. Model reagira naprej in ugotovi se, da je zelo možno (gleda ne simptome-nič slabosti, kul prebava, nizka vročina, kul počutje) da nima gripe. Model nama zrihta, da naju odpeljejo v privat bolnico (tukaj vse opozarjam, da si vedno vedno vedno zrihtate Coris zavarovanje, če boste šli v tujino..ker tisto kratico, kar si mi zrihtamo je le osnovno zavarovanje in javne bolnice v tujini so precej slabše od naših). Lepo pospravljeno, prijazno osebje (ki sva se mu tudi do dobra nasmejala..ne pozabim jih nikoli), udobne sobe.. ok premočna klima, ampak mi je sestra pustila, da sem zlezla v prazno posteljo pod deko :) Moj fantič je dobil eno obilno malico, pa še super večerjo, pa še meni so ponudili hrano...
Anyway...rezultati. Pride okrogel grk (doktor) v sobo in nama tam nekaj oinka, midva se smejiva in nič jasno. Človek res faca in tudi njega ne bova nikoli pozabila.. Sporoči, da ima fantič navadno virusno obolenje in da je prašičja gripa le za Američane, Angleže in za denar (s čimer se strinjam, ampak to je že tema za drugo objavo..pa upam, da nihče ne zameri, nisem nacionalist, namreč. sploh ne.) in da Balkanci ne zbolimo za tem (čeprav se mi zdi, da Slovenija ne spada več na Balkan, ampak okej :) ).
Fantič je dobil antibiotike, izgubila sva dva dni počitnic (za katere sva res garala, da sva našparala denar in ki sva jih že komaj čakala...10 dni samo za naju), jaz sem izgubila veliko solz , še vedno imam skrčen želodec (živci mi niso pustili jesti) in dve noči sem spala sama (v nedeljo sem si jogi zvlekla v kuhinjo, v ponedeljek pa je prespal v bolnici, da je dobival antibiotike).
Srečna sem, da je zdaj vse okej. Bilo mi je grozno težko, ker je res zgledal kot da bo vsak čas umrl, nikogar ni bilo, ki bi me potolažil, ki bi se pogovarjal z mano (razen moja mami preko telefona. hvala mami) - vsi, ki so bili z agencijo, so me pozdravljali od daleč ali pa so raje s sklonjeno glavo hodili mimo. Ampak saj verjetno jim ne smem zameriti. Ne vem kako bi se jaz obnašala v taki situaciji.. No, zagotovo vem, da bi mi bilo za punco iz sosednjega apartmaja hudo (preveč sočutna oseba sem..zato nisem šla, kljub želji, na Fakulteto za socialno delo, ker vem da bi želela delati z otroci, potem bi mi bilo pa ob teh težkih zgodbah hudo in oh in sploh in bi službo nosila domov..)..
Ampak, nisem si hotel predstavljati dni brez njega in o tem tudi nisem preveč razmišlala. Le sililo me je na jok, ko sem ga gledala na postelji in nisem smela do njega, ga objeti, kot ga vedno, kadar je bolan.. (heh imam super srečo, da se niikoli nič ne nalezem od njega; tudi herpesa ne..okej zdaj sem pa že ogabna :) )
Tole je pa še ena razigrana pikica Krfa (no pikec :) ),
Ah fantič Moj*
rada Te imam (čeprav verjetno ne boš nikoli prebral tega)
Prva zgodbica, ki je najbolj zaznamovala moje..najine počitnice, je zgodbica o gripi. Pujskovi gripi.
V četrtek smo z ladjo prispeli na Krf, vreme prijetno vroče, avtobus nas je hitro odpeljal do apartmajev, hitro dobimo ključe, s fantom hitro razpakirava in hitro do plaže. Nazaj do apartmaja se ustaviva še v svinjsko dragi trgovinici (en zavitek toast kruha, sir in 2 vodi= 10€..aleluja, da smo zvedeli za eno precej bolj poceni trgovinico...), si narediva večerjo in dan zaključiva z Welcom partyjem in preplesano nočjo v precej komercialni diskoteki (ampak imela sva se fajn).
Petek, sobota precej sproščena dneva. Plaža, špageti, odpravila sva se še do mesta Krf (sicer smo bili v mestecu Ipsos), popivala ga nisva, le zvečer sva si ob igranju kart na balkonu nalila sangrijo in uživala v toplem večernem vetriču. Pred spanjem pa še en đointek, da sva lepše zaspala.
Aja v soboto je bil Bovla party, ki ni bil ravno parti, ampak posedanje ob mizici in pripovedovanju šal (no večina nas je le poslušala in se smejala). Ostali so seveda obvezno vsak večer zapili v diskotekici, ampak jaz in moj fantič pač nisva taka.
Že v soboto pa se je moj fantič počutil nekoliko čudno. Ampak apetit je imel, diareje nobene, vročine tudi ne, utrujena sva bila itak oba, le v grlu ga je čudno žgečkalo..ampak pred spanjem mi ni želel dati lupčka za lahko noč, češ, da se boji, da je staknil kaj čudnega in da se ne bom nalezla. Si rečem okej (čeprav malce kislo) , ga pobožam in mirno zaspiva.
Nedelja.
Spet ne dobim lupčka za dobro jutro, ker je njegovo počutje bilo očitno slabše. Vseeno se odločiva, da se spet odpraviva v mesto Krf. Moj fantič je izgledal obupno in glede na dogajanje v svetu me je močno zaskrbelo in nežno (glede na to, da vem da ne mara bolnic..vedno pomislim, da bo isti kot moj dedi, ki ga ne spraviš do zdravnika, razen če ne pade skupaj. ah dedi :) ) sem ga probala prepričati, da bi šla v bolnico. Reče ne, na avtobusu pa si premisli in odpravila sva se do bolnice. Imela sva grozen zemljevid in naredila sva grozen krog preden sva jo našla (seveda sem imela slabo vest, ker vem da ga je pot tudi groozno izčrpala..no, ampak zdaj ni bil moj čas, da mu tožim).
V bolnici mu glede na situacijo dajo masko in ga že na hodniku stigmatizirajo, da so ja vsi delali kroge okoli naju in na naju kazali s prstom.. res, kar jezen rataš na vse ljudi, ki si to drznejo in moji živci so bili že precej na koncu..
Kakorkoli, 5 ur sva čakala na rezultate krvi. Utrudljivih 5 ur - ker pač vsi vemo, kako te bolnica "začara" da si še bolj bolan (ne vem čemu to pripisati, ampak stvar je taka, da je vonj neprijeten, sedeži in zatohel zrak pa neudobni).
Rezultati. Zdravnica pravi, da ima virusno obolenje. Raziskava za ugotovitev, če ima prašičjo gripo je draga in je ceneje, če mu samo predpiše tamiflu, ker ob tem, da ima NEKO virusno obolenje in ob tem, kar razsaja po svetu, je MOŽNO, da ima prašičjo gripo. Itak jim ne moreš nič.. Greva domov.
Fantič se odpravi spat, jaz pa čakam vodiča da mu sporočim "the good" news. Povem mu vso situacijo, omenim še, da se jaz počutim čisto okej. Vodič kliče naprej modela, ki je v pristanišču razdelil vse skupine po svojih avtobusih in model popeni, kaj to pomeni "MOGOČE gripa" in če ja, kako ga je lahko spustila iz bolnice. Zmenimo se, da se bo model naslednje jutro odpravil sam do te bolnice in pač ugotovil kaj je na stvari.
Ponedeljek zjutraj. Moj fantič je bil videti res dobro, kar se je modelu zdelo zelo čudno. Fantič si izmeri še vročino..samo 37,5. Model reagira naprej in ugotovi se, da je zelo možno (gleda ne simptome-nič slabosti, kul prebava, nizka vročina, kul počutje) da nima gripe. Model nama zrihta, da naju odpeljejo v privat bolnico (tukaj vse opozarjam, da si vedno vedno vedno zrihtate Coris zavarovanje, če boste šli v tujino..ker tisto kratico, kar si mi zrihtamo je le osnovno zavarovanje in javne bolnice v tujini so precej slabše od naših). Lepo pospravljeno, prijazno osebje (ki sva se mu tudi do dobra nasmejala..ne pozabim jih nikoli), udobne sobe.. ok premočna klima, ampak mi je sestra pustila, da sem zlezla v prazno posteljo pod deko :) Moj fantič je dobil eno obilno malico, pa še super večerjo, pa še meni so ponudili hrano...
Anyway...rezultati. Pride okrogel grk (doktor) v sobo in nama tam nekaj oinka, midva se smejiva in nič jasno. Človek res faca in tudi njega ne bova nikoli pozabila.. Sporoči, da ima fantič navadno virusno obolenje in da je prašičja gripa le za Američane, Angleže in za denar (s čimer se strinjam, ampak to je že tema za drugo objavo..pa upam, da nihče ne zameri, nisem nacionalist, namreč. sploh ne.) in da Balkanci ne zbolimo za tem (čeprav se mi zdi, da Slovenija ne spada več na Balkan, ampak okej :) ).
Fantič je dobil antibiotike, izgubila sva dva dni počitnic (za katere sva res garala, da sva našparala denar in ki sva jih že komaj čakala...10 dni samo za naju), jaz sem izgubila veliko solz , še vedno imam skrčen želodec (živci mi niso pustili jesti) in dve noči sem spala sama (v nedeljo sem si jogi zvlekla v kuhinjo, v ponedeljek pa je prespal v bolnici, da je dobival antibiotike).
Srečna sem, da je zdaj vse okej. Bilo mi je grozno težko, ker je res zgledal kot da bo vsak čas umrl, nikogar ni bilo, ki bi me potolažil, ki bi se pogovarjal z mano (razen moja mami preko telefona. hvala mami) - vsi, ki so bili z agencijo, so me pozdravljali od daleč ali pa so raje s sklonjeno glavo hodili mimo. Ampak saj verjetno jim ne smem zameriti. Ne vem kako bi se jaz obnašala v taki situaciji.. No, zagotovo vem, da bi mi bilo za punco iz sosednjega apartmaja hudo (preveč sočutna oseba sem..zato nisem šla, kljub želji, na Fakulteto za socialno delo, ker vem da bi želela delati z otroci, potem bi mi bilo pa ob teh težkih zgodbah hudo in oh in sploh in bi službo nosila domov..)..
Ampak, nisem si hotel predstavljati dni brez njega in o tem tudi nisem preveč razmišlala. Le sililo me je na jok, ko sem ga gledala na postelji in nisem smela do njega, ga objeti, kot ga vedno, kadar je bolan.. (heh imam super srečo, da se niikoli nič ne nalezem od njega; tudi herpesa ne..okej zdaj sem pa že ogabna :) )
Tole je pa še ena razigrana pikica Krfa (no pikec :) ),ki bo nepozabljena.
Ah fantič Moj*
rada Te imam (čeprav verjetno ne boš nikoli prebral tega)
Haha, zdaj pa si me nasmejala :D
OdgovoriIzbrišiJa, nam ko raje kaj skadimo pač ni tolko do pitja ;) :D
Mir in ljubezen!
joj ampak jaz sem tako čudna glede kajenja veš :)
OdgovoriIzbrišiMislm, da je fora, da če je v mejah normale mi je kul, drgač sem pa ful proti. Čudn skratka :)
Recimo lih zanč sm fantu rekla, da bova kr nehala tkole ob večerih skupi kadit, ker vidm da ga to samo še spodbuja, js ga pa nočm spodbujat, ampak hočm da malenkost zmanša..
Ok, sej to vrjetno ni nobenga zanimal zdej :D
Mene je zanimalo (:
OdgovoriIzbrišiSaj, jaz tudi menim, da mora ostat v mejah normale. Čeprav sem v najinem primeru jaz tista, ki več skonzumiram, vsaj v času šole je bilo tak, zdaj med počitnicami se je malo umirilo. Po mojem mnenju ni ravno dobro, če vsak dan, je pa dobro tu pa tam, da odkriješ kaj novega v višjih stanjih :D Definitivno pa je boljše kot alkohol, čeprav sama tudi tu pa tam kaj spijem, ampak od alkohola nimaš kaj dosti koristi.
Mir in ljubezen!
hahaha, men se ful da računat v tistih momentih :D
OdgovoriIzbrišiHaha, ti to resni misliš ? :D Meni pa se da govorit. In pol včasih nekaj povem in vidim, da to tudi sama prvič slišim in da je res pametno :D Pa razne take.
OdgovoriIzbrišiMir in ljubezen!
Heh, no enkrat sem čisto notri padla, ko sva s fantom imela debato o nekih nagibih in trikotnikih :D
OdgovoriIzbrišiHm, a si že kdaj blog pisala v takem stanju? :D Dej probej, da vidim kaj boš kaj pričarala ;)